Biodinamika da ali ne?

Z ženo bi vas rada vprašala za mnenje, ali je biodinamičen način pridelave vrtnin, ki ga izvaja društvo Ajda, v skladu s krščanskim naukom. Sami nismo v tem zaznali nič spornega. Kot pozitivno smo zaznali, da se je katehistinja pohvalila z odličnim pridelkom po uporabi biodinamičnih pripravkov.
Biodinamika je ekološko kmetovanje na osnovi gnojenja izključno s pripravki iz zelišč in upoštevanja luninih men ter vpliva planetov oz. kozmosa.
Zasledila pa sem, da uporabljajo pri izdelavi pripravkov tudi kravji rog. Tako je na spletni strani navedeno: “Rudolf Steiner priporoča, da vzamemo za izdelavo gnoja iz roga, preparata 500, rog krave. Pri tem opisuje, kako se sile iz prebavnega trakta živali dvigujejo v glavo živali in da imajo rogovi sposobnost, da te sile sevajo nazaj v prebavni trakt. Prav zaradi tega naj bi bil goveji gnoj tudi nekaj posebnega. Če damo gnoj krave v rogove, te pa položimo preko zime v zemljo, vsesava rog sile iz svojega okolja in jih poveže z gnojem v rogu. Tako postane gnoj v rogu nekaj čisto posebnega.”
Mnogi se pohvalijo, da postane zemlja s tem načinom kmetovanja bolj rahla in bolj rodovitna. Med ekološko hrano je vse več izdelkov označenih z oznako DEMETER, ki označuje, da je hrana pridelana na zgoraj opisani biodinamičen način.
Vse lepo in dobro vam želiva
Mira in Riko

pismo 07 2017bSpoštovana Mira in Riko!
V svojem pismu navajata Rudolfa Steinerja (* 1861 Kraljevec v Medmurju na Hrvaškem – † 1925 Dornach v Švici), avstrijskega filozofa, okultista in pisatelja, ki ni samo začetnik antropozofije (znanosti o ljudski modrosti), alternativne antropozofske medicine ampak tudi euritmije (ozaveščeno gibanje telesa), waldorfske pedagogike in waldorfskega šolstva, verske ločine krščanske skupnosti in tudi biološko-dinamičnega poljedelstva. Zato se tudi Smernice pridelave za uporabo DEMETER, biodinamika in sorodne zaščitene znamke (2017) namreč sklicujejo na Rudolfa Steinerja oziroma na njegovo drugačno poljedelstvo, ki se imenuje ‘Biološko-dinamično poljedelstvo’, ki pa mora brezpogojno slediti biodinamičnemu načelu in biodinamični metodi, kar je pogoj za biodinamično pridelavo. Rudolf Steiner je namreč eno leto pred smrtjo, leta 1924, organiziral poljedelski tečaj za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv v poljedelstvu ter na posledice nespoštovanja naravnih ciklov v kmetijstvu, ki se je vse bolj industrializiralo. ... Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla.« V marsičem je imel prav in bil je preroški, predvsem v določenih predvidevanjih in tudi že v analizi, žal pa je tudi pri ‘biodinamiki’ izhajal iz svoje antropozofije, ki pa je krščanstvo razodetja ne more sprejeti.

    Steiner je marsikaj predvidel, tudi možnost ekoloških katastrof, kar zasluži priznanje, žal je v vseh njegovih antropozofskih izpeljankah navzoč okultizem, tudi v biodinamičnemu kmetijstvu.
V kratkem odgovoru ni mogoče obdelati vseh vidikov biodinamike, saj bi potem morali podrobno predstaviti tudi antropozofijo, ki ni samo sad Steinerjeve filozofije ter svetovnega pogleda na svet in vesolje, ampak tudi sad njegovega okultizma, s katerim se je srečal že v teozofiji, ki je ‘mati’ nove dobe (new agea) in ji je, vsaj delno, ostal zvest tudi v svoji antropozofiji. Ker sprašujete o skladnosti ‘biodinamike’ s krščanskim naukom, bom skušal na kratko predstaviti Steinerjev odnos do Kristusa in njegovo ‘kristozofijo’, ki jo je prav tako povezal z okultnim in gnostičnim in zagovarja tudi reinkarnacijo. Naj omenim, da Steinerjev Kristus ni Kristus razodetja, saj je sam napisal svoj, peti evangelij, ki je bistven in odločilen za njegovo ‘krščansko skupnost’. Steiner se je namreč navdihoval pri Goetheju, filozofih različnih smeri, srednjeveških mistikih, predvsem pa v teozofiji. Skozi vse Steinerjevo življenje se kot rdeča nit pretaka notranji nemir, ki pospešuje iskanje odgovorov na najtežja in temeljna človekova vprašanja.
Steinerjevo razmišljanje je gnostično. Obstajata dva svetova, dva bogova, dve stvariteljski počeli. Demiurgi različnih gnostičnih sistemov so popolnoma drugačni od Boga razodetja. Usoda posameznika naj bi bila odvisna od sprejetja gnoze: Odrešenje je istovetno z razsvetljenjem in z vrnitvijo v ‘duhovni’ svet.
Mnogi kristjani so pogosto zmedeni in ne razlikujejo Kristusa razodetja od Kristusa teozofije in antropozofije. Tako v waldorfski pedagogiki kot tudi v biodinamiki gre za prepletenost znanstvenega, religioznega, okultnega in gnostičnega. Podobno kot nova doba (new age) ima biodinamika v sebi tudi veliko samoodrešenjskega, kar po njihovem začetniku Steinerju dosežeš, če verjameš v njegovo razmišljanje. Steinerjeva vizija in delno analiza živih bitij (flore in favne) na zemlji je v marsičem pravilna, toda okultizem in vračanje k praznoverni arhaičnosti, s katerima hoče probleme reševati, na dolgi rok ne morejo pomagati. Potrebni so znanstveni posegi v luči današnje ekologije, varstva okolja in zdrave, ekološke pridelave prehrane. O ekologiji govori tudi papež Frančišek v svoji okrožnici Hvaljen moj Gospod (Laudato si), ki izhaja iz današnje ekološke znanosti in razodetja, toda brez arhaičnega ali gnoze in sodobnega okultizma. Papež Frančišek si je sposodil naslov za svojo okrožnico iz Sončne pesmi ali Hvalnice stvarstva od sv. Frančiška Asiškega (+ 1226), ki je eko razmišljal že v 13. stoletju. Že papež Janez Pavel II. je Frančiška Asiškega, ki se je z naravo pobratil ter posamezne stvaritve žive in mrtve naslavljal z brat ali sestra (brat volk, sestra čebela, sestra voda, brat osel ...), leta 1979 razglasil za “zavetnika prijateljev ekologije”.pismo 07 2017bb
Več kot sedemdeset let prej kot Rudolf Steiner, leta 1854, se je tudi Seathle, poglavar indijanskih plemen, zavzemal za pokrajinski ekološki rezervat svojih ameriških indijanskih plemen: »Vsaka ped te zemlje je mojemu ljudstvu sveta. Vsaka borova iglica, vsako zrno peska v rečni plitvini, vsaka meglica v temnem gozdu je sveta v srcu in v spominu mojega ljudstva. Sijoča voda naših brzic ni le voda, je tudi kri naših prednikov. Svoje otroke morate učiti, da je ta zemlja sveta. Da vsak skrivnostni odsev v bistrem jezeru pripoveduje o spominih in dogodkih iz življenja mojega ljudstva. Žuborenje vode je glas mojih dedov. Dišeče trave so nam sestre, jelen in veliki orel so nam bratje. Kamniti vrhovi, sončni pašniki, toplo konjevo telo in človek, vse pripada isti družini. Reke tešijo našo žejo, nosijo naše kanuje, hranijo naše otroke. Zato poučite svoje otroke, da so reke naši in vaši bratje.« Govor poglavarja indijanskih ameriških plemen lahko samo občudujemo, saj lahko nagovori vsakega človeka, drugače pa je z ‘biodinamiko’, ki izhaja iz antropozofije.
    Na vaše vprašanje kot katoličan odgovarjam, ne, s tem pa seveda ne odklanjam eko pridelkov in eko hrane.

Kristjani se seveda zelo dobro zavedamo pomembnosti naravovarstvenega odnosa do narave, predvsem še do živih bitij, posebno še po ekološki katastrofi v Černobilu, Kemisu na Vrhniki ter drugod, toda probleme želimo reševati znanstveno. Rudolf Steiner je seveda marsikaj predvidel, tudi možnost ekoloških katastrof in predvsem zastrupljanja hrane s problematičnimi ‘gnojili’, kar zasluži priznanje, žal je v vseh njegovih antropozofskih izpeljankah bodisi neposredno ali posredno navzoč okultizem, tudi v biodinamičnemu kmetijstvu. Zato na vaše vprašanje (Biodinamika da ali ne) kot katoličan odgovarjam, ne, s tem pa seveda ne odklanjam eko pridelkov in eko hrane. Cerkev je na 2. vatikanskem cerkvenem zboru poudarila avtonomnost (samostojnost) zemeljskih stvarnosti. To pa pomeni, da imajo ustvarjena bitja in stvarstvo samostojne zakone, kar pomeni, da ima kmetijstvo svoje lastne zakonitosti za svoj razvoj. Eko razvoj in eko hrana ni domena vere, še manj Steinerjevega okultizma, marveč agronomskih znanosti.
    Biodinamika ima v sebi tudi veliko samo­odrešenjskega, kar dosežeš, če verjameš v njegovo razmišljanje.
Zato trdimo tudi, da bio hrana ni samo tista, ki jo pridelujejo antropozofi v “biološko-dinamičnem poljedelstvu” Rudolfa Steinerja in Marije Thun, ki je Steinerja nadgradila, ampak tudi in predvsem tista, ki jo pridelujejo različni kmetovalci in tudi vrtičkarji brez Steinerjeve ‘biodinamike’. Take bio pridelke in bio hrano vam seveda priporočam.
Vinko Škafar, Pisma. Ognjišče (2017) 07, str. 47

Zajemi vsak dan

Glej, prihajamo k tebi, saj si ti Gospod, naš Bog. Zares, le pri Gospodu, našem Bogu, je rešitev za Izraela.

(prerok Jeremija)
Ponedeljek, 25. September 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh