Veščine govorništva uporabljamo prav vsak dan!

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje,
    ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]

Tudi če ne nastopamo kot govorniki ali predavatelji, sta nam lahko poznavanje in upoštevanje pravil o govorništvu še kako v pomoč v čisto vsakdanjem življenju. Saj vemo – s prijetnimi sogovorniki tudi sami zelo radi komuniciramo.

Razčistimo najprej, kaj govorništvo oziroma retorika sploh je. Sama jo na tečajih retorike in javnega nastopanja opišem takole: Gre za vedo, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, z izbranim besedjem, s pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije.

Pa ne samo s tem, temveč tudi s sposobnostjo, da zapisani tekst z govorom predstavimo pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero. Gre za okusno, izbrano, spretno govorjenje ter obnašanje, oblikovanje misli, povezovanje, dramatičnost, gre za spretne besedne zasuke, obvladovanje govorne igre, vpletanje metafor, pa tudi za upoštevanje ritma oziroma tempa pripovedovanja. To seveda vse drži, pa vendar ... Če bi vam te informacije posredovala z monotonim glasom, brez poudarkov, s pogledom, uprtim v tla ... si verjetno ne bi kaj dosti zapomnili, kajne? Morda bi celo odšli domov z mislijo, da je tole vse skupaj precej suhoparno. Veliko bolje bi bilo, če bi s pogledom potovala po prostoru, vzpostavila očesni stik z vsakim izmed vas in z jasnim, dobro povej 01 2017apozitivno naravnanim glasom povedala, da je retorika veda, ki obstaja še iz časov pred Kristusom, ker so se ljudje že takrat zavedali, kako zelo pomembno je poznavanje in uporabljanje veščin javnega prepričevanja. Pa recimo, da so v Sloveniji z govorništvom začeli duhovniki. In za piko na i bi dodala, da je izrednega pomena, da se zavedamo, da imamo pravzaprav samo dve možnosti: ali nam bodo tisti, ki jim govorimo, verjeli ali pa ne. Se strinjate? Skratka, ni pomembna zgolj vsebina, ampak tudi kako vsebino posredujemo.

    UGRIZNITE TREMO: POZABITE NA MEHKA KOLENA IN NELAGODNO TIŠINO!
    Poznate cmok v grlu, zaradi katerega ne izustite več kot samo treh besed, kamen v želodcu, zaradi katerega vam je nepopisno slabo, ali pa mehka kolena, zaradi katerih se želite čim prej umakniti na varno? Običajno so vsa tri našteta nelagodna doživetja odraz treme, ki nas, žal, z lahkoto zagrabi kjer koli – na šolskem hodniku, ko se začnemo pogovarjati s simpatijo, med šolsko uro, ko moramo pred razredom predstaviti seminarsko nalogo, ali pa na začetku počitnic, ko smo pred pomembnim razgovorom za poletno delo. V rubriki, ki jo boste lahko spremljali vsak mesec, boste spoznali, kako lahko ugriznete tremo in ji pokažete, kdo je glavni!

ODLOČILEN PRVI VTIS
Pa še nekaj je treba upoštevati pri tem. Prvi vtis. Ta je izrednega pomena, pri njem pa igrajo ključno vlogo neverbalni znaki. 55 odstotkov informacij namreč razberemo iz telesne govorice. 38 odstotkov informacij nam pove glas in zgolj sedem odstotkov sama vsebina. To seveda ne pomeni, da ta ni pomembna. Šele ko jo imamo, ko vemo, kaj želimo povedati, imamo namreč sploh pravico govoriti! Pri tem se zavedajmo, da se da marsičesa naučiti, marsikatero napako odpraviti, pa tudi marsikaj prikriti. Recimo začetno negotovost oziroma tremo. Ta namreč ni nič čudnega, gre za normalen odziv našega telesa in duševnosti, s katero se v resnici soočamo vsi, od prekaljenih gledaliških igralcev, voditeljev, pevcev do predavateljev. Ko spoznamo novo osebo, si navadno že po kratkem kramljanju o njej ustvarimo mnenje. Gre za mnenje na prvo žogo, v resnici je to pravzaprav vtis, na podlagi katerega se odločimo, ali nam je ta človek všeč ali ne. In enako je na nasprotni strani, torej z osebo, ki ste jo spoznali – tudi ona si na podlagi prvega vtisa ustvari mnenje o nas. Seveda sploh ni nujno, da je to mnenje realno. dobro povej 01 2017bDejstvo pa je tudi, da če se bo našemu novemu znancu zdelo, da smo iskrena, zanimiva in zabavna oseba, je možnost, da bo želel z nami ostati v stiku, nas zaposliti ali z nami prijateljevati, precej večja, kot če smo nanj naredili slab vtis. Torej prvi vtis je pomemben. In to kljub temu, da ta nikoli, ampak zares nikoli, ni popolna, še manj pa relevantna ocena naše celotne osebnosti. Toda – kako se nekomu, ki ga srečamo prvič, predstaviti v najboljši možni luči, ob tem pa ne izgubiti sebe, torej ostati mi?

    STROKOVNO O RETORIKI: ŠIRŠI IN OŽJI POMEN GOVORNIŠTVA
    Retorika je veda o govorjenju v javnosti. V širšem pomenu je veda o stikih z javnostjo (komunikologija), v ožjem pa umetnost lepega govorjenja (stilistika govora). Obstajajo številni tečaji, na katerih se lahko bolj ali manj poglobljeno spoznamo z veščinami retorike. Če se boste odločali za obisk katerega od njih, imejte v mislih, da največ odnesete od prakse, posredovanje zgolj teorije je za piljenje veščin retorike premalo.

POHVALA IN POZITIVNA NARAVNANOST
Vsak med nami si želi biti v družbi dobro sprejet in priznan. Zato velja vzeti v zakup, da je v resnici največje darilo, ki ga lahko izročite drugemu, prepoznavanje, razumevanje in spoštovanje njegovih pozitivnih lastnosti. Z drugimi besedami: če je le mogoče, se potrudite pri vašem sogovorniku pohvaliti to, kar se zdi najbolj očitno. Morda je za kaj nadarjen, zabaven, bister ali privlačen? Obenem iščite tudi skupne točke. Pravi stik z drugim se namreč vzpostavi, ko ugotovimo, da imamo nekaj skupnega: skupnega prijatelja, skupne hobije, podobne izkušnje v življenju ali podobno mnenje o nečem – naj gre za najljubši film ali politično opcijo. Pa še dva namiga, ki sta vam lahko v pomoč. Na nas bodo dober vtis zagotovo naredili tisti, ki nas znajo nasmejati. Čeprav s tem ne gre pretiravati. Dovolj bo že, če boste večji del srečanja dobre volje. Če se boste smehljali, boste osebi izražali naklonjenost. Predvsem pa velja imeti v mislih, da bodo imeli ljudje takrat, ko se v neki družbi dobro počutijo, o tej družbi (posledično torej o ljudeh, ki so del te družbe) zagotovo bolj pozitivno mnenje kot o tisti, ki v njih ne vzbuja tako prijetnih občutkov.

RETORIKA IN VSAKDAN: PROSIM IN HVALA DELATA ČUDEŽE! Zdi se mi, da smo v hitrem vsakdanjiku nekako »pozabili« na dve preprosti, a izredno učinkoviti besedi: prosim in hvala. Druge preredko pohvalimo, se jim zahvalimo in poudarimo, da pri njih cenimo določene kvalitete. Razmislite, kako bi se lahko vaši medosebni odnosi spremenili, če bi delovali po načelu topline, radosti in srčnosti!

 Ognjišče (2017) 1, str. 82

Zajemi vsak dan

Srečni smo vsi, ki nam je bilo dano videti, čutiti našo kmečko deželo. Vasi so bile tople. Vsi smo se poznali med sabo in se radi imeli.

(Mirko Mahnič)
Petek, 18. August 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh